Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo KOROSICA5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR za izgradnjo novega planinskega doma na Korošici, ki je pogorel Oktobra 2017.
Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Izimobila, A1, T-2 in Telemacha.
Pravila in pogoje za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija si lahko ogledate tukaj: posta.amis.pdf

V nedeljo, 11.2.2018, smo se mladinci odpravili na Uršljo Goro. Zbrali smo se pri Zlatorogu, od koder smo se nato odpeljali proti Slovenj Gradcu. Kombi smo pustili pri kmetiji, nato pa smo se odpravili proti Uršlji Gori. Pot se je vlekla, saj smo gazili po snegu. Ko smo prišli na Uršljo Goro smo se  najprej pogreli, saj nas je zeblo. Nato smo si privoščili juho in še malce pokramljali. Nato smo se odpravili v sončno dolino. Pot navzdol je kar hitro minila. Ko smo prišli do avta smo se preobuli in se odpeljali proti Celju.

 

Polona Ratej

 

Zgodaj, zgodaj zjutraj, se skoraj ponoči, smo se člani Mladinskega odseka v nedeljo, 5. novembra 2017, zbrali pred športno dvorano Zlatorog. Kam tokrat? Za cilj smo si izbrali Bistriško špico. Z avtomobili smo se odpeljali proti izhodišču, peljali pa smo se tudi rojstni kraj Tine Maze - Črno na Koroškem. Avte smo pustili pri Rudniku v Topli in se odpravili na pot. Na začetku smo se sicer odpravili v napačno smer, vendar smo kmalu našli pravo pot - na začetku smo sledili smerokazom za Kočo na Peci. Strma pot nas je najprej vodila skozi macesnov gozd, kmalu pa smo se znašli med ruševjem. Tam pa nas je ze pričakalo nekaj zaplat snega. Višje kot smo se vzpenjali, slabše vreme nas je spremljalo. Ko smo prišli do Knipsovega sedla, ki je na višini približno 2000 metrov nadmorske višine, smo se zaradi močnega vetra in goste megle odločili, da se obrnemo. Ko pa smo prispeli do našega izhodišča, smo opazili, da se je vreme poigralo z nami, saj nas je že spremljalo sonce. Glede na to, da smo s svojim hribolazenjem tega dne končali malo prej, smo se odločili, da se domov vrnemo po drugi poti. Z avtomobili smo se zapeljali po panoramski cesti, kjer smo imeli čudovit razgled na Raduho, prispeli pa smo v Zgornjo Savinjsko dolino in sicer v Solčavo. Vrnili smo se v Celje in tako zaključili naš nedeljski izlet.

  

Blažka Klarič

 

V nedeljo 19.3. smo se odpravili na Kriško goro. Vožnja iz Celja doTržiča alp je precej dolga, zato smo se morali zbuditi že ob zelo zgodnjih urah. Vseeno pa smo nekateri med vožnjo le zadremali in se zbudili ob čudovitem pogledu na Kamniško-Savinjske alpe. Pravi se, da planinci iz mladinskega odseka vedno zmagajo na orientacijskem pohodu, kar pa več kot očitno ni veljalo za tisto nedeljo. Težave so se pričele še preden smo prišli do izhodišča in se nadaljevale pri iskanju prave poti. Kaj naj rečem? Ni vsak dan, takšen kot si zamisliš, vendar smo se vseeno veliko nasmejali. Pot do koče na Kriški gori je bila večinoma po gozdu, kjer je precejšnje število klopc, če si kdo zaželi kratek počitek. Nadaljevali smo po grebenu do Tolstega vrha, kjer so nas božali topli sončni žarki, hkrati pa se so se nekateri tudi kepali. Na vrhu smo vsi opravili en kup fotografij, potem pa se počasi spustili v dolino do avta.

 

Kaja Kovše

Zgodnje nedeljsko jutro... hm najbolj primeren čas za odhod v hribe. Tokrat smo se odpravili na zasavsko Sveto goro, šli pa smo tudi čez geometrijsko središče Slovenije. Mogoče bi kdo dejal da vreme ni bilo najlepše, saj smo se z vlakom pripeljali v dokaj meglene in predvsem mrzle Kresnice, ampak smo se s hitro hojo kaj kmalu ogreli, pa tudi meglo smo prehiteli. Pot nas je vodila po zasneženih gozdovih Zasavja, vsake toliko časa pa smo, ko se je gozd rahlo razredčil, imeli prelep pogled na morje oblakov, ki ga je ogrevalo sonce. Mislim, da smo vsi čutili vsaj malo zimskega veselja, ki smo ga stresali na našega Gregorja. po dobrih dveh urah hoje smo si privoščili malico. In to v središču Slovenije! Nič ne paše bolj, kot sendvič ob knežjem kamnu. Malo za tem se nam je odprl pogled na Kamniško-Savinjske alpe. Pozdravili smo tiste vrhove na katerih smo že bili in obljubili tistim , na katerih še nismo bili, da kmalu pridemo. Še malo po pravljičnih gozdovih in že smo prišli na zasavsko Sveto goro. Tam smo si privoščili topel obrok, nekaj smo popili, da smo se pogreli in ravno ujeli drugo vožnjo slalomistov. Ker nas je čas že malo preganjal smo se odločili, da bomo razultate smučanja že zvedeli doma. Pot nas je sedaj vodila do železniške postaje Sava. Bili smo že na pol poti, ko je kar naenkrat zmanjkalo poti in tudi zemljevid ni bil kaj prida v pomoč. Kombinacija dobre orientacije in instinkta Gregorja sta nas pripeljala srečno nazaj na označeno pot in od tu naprej ni bilo več nobenih težav. V čakalnici smo počakali na vlak in se odpeljali nazaj v Celje. 

 

Jaka Kovše

Na vrh

Za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje uporabljamo piškotke

  
EU Cookie Directive plugin by www.channeldigital.co.uk